Ko sem šla v knjižnico sem videla, da bo v gledališču imel predstavo čarovnik. To je bil pravi trenutek, da sem se odločila, da kupim karto za vso družino. Pri nas doma zelo radi čaramo. No, jaz malo manj, moj mož pa zelo rad. Marsikateri trik je že naučil otroka. Tudi onadva sta navdušena nad čaranjem. Tako je bila to res idelana priložnost, da sem kupila karte. Lahko rečem, da sem imela to srečo, da sem dobila še proste sedeže v prvi vrsti. Vem, koliko jim to pomeni. Ko sem se vozila domov, sem premišljevala, ali naj jim povem za predstavo, ali naj bo to presenečenje. Tako sem se odločila, da bo to presenečenje. Povedala sem jim samo, da gremo v soboto v gledališče, da pa bo tam čarovnik, tega pa nisem povedala. Hotela sem, da so presenečeni. 

Ko smo prišli v soboto v gledališče in se vsedli v prvo vrsto, sta me otroka spraševala, kaj bomo gledali, da sedaj pa že lahko povem. Nisem hotela povedati, hotela sem, da sta presenečena. Ko je čarovnik stopil na oder, sta bila šokirana. Videlo se je, da res nista pričakovala, kaj takšnega. Prvič smo šli gledat v živo čarovnika. To je bila res lepa izkušnja. Še mož je bil navdušen. Seveda so ga vsi gledali pod prste, da bi le videli, kako izvaja trike in jim to seveda ni uspelo. Cela predstava je bila res zanimiva. Na koncu je na oder povabil celo mojega sina, da je z njim naredil trik. Morali bi videti ta pogled, kako je bil sin navdušen. 

To je bil naš lep in nepozabni večer, kajti zvečer doma smo spet izvajali trike in se pogovarjali, kako je čarovnik dobro čaral. To so trenutki, ki štejejo. Mi smo vedno bili družina, ki smo najbolj srečni, če smo skupaj in se imamo lepo. Nikoli nismo potrebovali drugih ljudi, zelo radi v svojem domu ustvarjamo, se igramo in zabavamo. …