Pri dnevniku sem zasledila, da bodo imeli otroci v šolah slovenski zajtrk. Tako sem se odločila, da bom prav ta tradicionalni zajtrk naredila tudi jaz doma. Priznam, da zelo rada pogostim mojo družino. Tako je odločitev padla. Povabila sem na slovenski zajtrk tudi moje in pratnerjeve starše. Najbolj zanimivo je bilo to, da so vsi mislili, da imam kaj za povedati, jaz pa sem le hotela ohranjati tradicijo. Slovenci smo lahko ponosni, kako zdravo hrano imamo in zato je tudi moja priložnost, da takšne dogotke malo podprem. 

Ko me je mož vprašal, zakaj to počnem in če imam kaj za povedati, mi je šlo prav na smeh. Bolj kot sem mu hotela razložiti, da gre samo za tradicijo – slovenski zajtrk, bolj je on mislil, da temu ni tako in da nekaj skrivam. No, vseeno sem vse lepo pripravila. Kako lepo je bilo videti takšno obloženo mizo s samimi slovenskimi pridelki. To bi morali narediti večkrat. Bila sem tudi tako pridna, da sem dan prej spekla tudi domači kruh. Tako je bilo na mizi res vse domače. 

Ko so prišli moji starši in partnerjevi starši je bil občutek prav lep. Večkrat bi se morali tako dobiti. Vsi so zelo pohvalili, da tako upoštevam tradicijo in so prosili, če bi to lahko ohranjala. Meni pa je bilo seveda v ponos in sem z veseljem sprejela tonjihovo prošnjo. To je tako mala stvar, prinese pa toliko veselja in druženja. Res je lepo. Po dolgem času smo zgodaj zjutraj bili vsi skupaj in zajtrkovali. To je bilo meni še posebej všeč. Prav vesela sem bila, da sem se tega domislila in da so tudi vsi prišli. Lahko bi odklonili, pa ni nihče rekel, da ne bo prišel. Ja, en takšen majhen dogodek, kot je slovenski zajtrk nam lahko ojača družinske vezi. …