Ko se lotimo nekaj risati je dobro, da si najprej narišemo neko skico. Skica je le za to, da vsaj približno vidimo v katero smer gremo in na kaj je potrebno paziti. Lahko si narišemo več skic in jih združimo ali pa na koncu izberemo le eno na kateri potem gradimo končni izdelek oziroma končno sliko.
Skica je ključnega pomena še posebej, če si ne predstavljamo točno kaj želimo ali pa sploh nimamo ideje. Ko nimamo ideje lahko začnemo risati neke skice in prej ali slej pridemo do neke osnovne idejo, ki jo lahko potem spet skiciramo in na skici gradimo.
Skice nikoli niso popolne so le neke črte, ki se povezujejo med samo in prikazujejo neko šibko podobo, ki smo jo imeli v glavi. Je le groba slikica naše domišljije. Včasih, ko ne vemo točno kaj želimo in narišemo skico, ugotovimo, da to ni ravno tako kot smo si predstavljali in s skico ugotovimo, da moramo v drugo smer oziroma da moramo razmišljati o nečem drugem, ker ta ideja ne bo izpadla tako kot smo želeli.
Ko je skica narisana tako kot smo si predstavljali in je dovolj močna, da lahko začnemo na njej graditi, potem se lotimo pravega dela. Pri pravem risanju pa pride do natančnosti in detajlov, ki jih skica seveda nima. Med tem ko je skica lahko narejena v parih minutah, se prava slika lahko dela več dni ali pa več ur. Ker pa imamo skico nam je lažje delati pravo sliko, ker imamo našo domišljijo in idejo lepo narisano pred očmi. Točno vemo kaj je treba narediti in kje pričeti z delom.
Najtežji del pri takih stvareh je lahko ravno ideja, ki se ne rodi kar tako ampak potrebuje nekaj časa. Ko imamo osnovne stvari postavljene, pride zahtevni del risanja ampak je še vedno lažje, kot pa če gremo v risanje brez kakršnekoli predstave in skice.