Vsaka zgradba ima streho. Njena osnova funkcija je zaščita pred vremenskimi vplivi, danes pa je postala tudi simbol estetike, trajnosti in energetske učinkovitosti.
Ko razmišljamo o strehi, največkrat pomislimo na klasične opečne strešnike, vendar pa je njena vloga mnogo globlja in kompleksna. Že v pradavnini so se ljudje zavedali kaj streha predstavlja in spoznali njen namen. Preproste strehe iz vej in trave so zagotavljale osnovno zavetje pred dežjem, snegom in soncem. Sčasoma pa so se razvili različni strešni materiali, od slame in lesa do kamna in gline, kar je pogojevala dostopnost virov in klimatskih razmer. Streha je postala pojem varnosti doma, kjer se je družina počutila zaščiteno. Danes pa streha ni le zaščitni element, temveč tudi ključni del energetske učinkovitosti stavbe. Dobro izolirana streha preprečuje izgubo toplote pozimi in pregrevanje prostorov poleti, kar prispeva k zmanjšanju porabe energije. Strehe z vgrajenimi solarnimi paneli pa celo omogočajo proizvodnjo električne energije, kar je še posebej zanimivo in pomembno v času prehoda na obnovljive vire energije, zelene strehe, ki so prekrite z rastlinami pa prispevajo k ohlajanju naseljenih območij, izboljšujejo zrak in nudijo življenjski prostor pticam in žuželkam. Oblikovanje strehe pa tudi pomembno vpliva na videz stavbe, klasične dvokapne strehe izražajo domačnost, ravne strehe pa pogosto zaznamujejo sodobno arhitekturo. Barva, material in naklon strehe so prilagojeni ne samo estetskim željam, ampak tudi lokalnim vremenskim razmeram.
V zasneženih regijah je streha bolj strma, v vročih podnebjih pa so strehe ravne in bele, da odbijajo sončne žarke. Lahko je tudi simbol doma in družine. Pomen pogovora imeti streho nad glavo izraža osnovno potrebo po zavetju in varnosti, fraza iti pod isto streho pa zaznamuje povezanost in skupno življenje. V prihodnosti bo njena vloga še pomembnejša, saj bodo nove tehnologije omogočale strehe, ki bodo energetsko samozadostne in okolju prijazne. Streha tako ostaja ključni del našega bivalnega prostora.
